Zdaj imam pa res dovolj! Že od novembra je kdo od nas bolan. S kvečjemu kakšnim tednom premora. Neprestano nas pesti ta ali oni virus, eden kašlja, drugi obleži z migreno, tretji vsaki dve uri nastrelja v pleničko - pa ko bi le v pleničko - tekoče substance značilnega vonja itd. Vse skupaj nič resnega, a dovolj, da nam vsem skupaj malo zagreni življenje, prekriža načrte, dela nered na koledarju in skrbi za debele zamude v službi.
Človek bi pričakoval, da bo zdaj, ko je pomlad pred pragom, končno bolje, pa ni! Jelka je dobila norice, Antonie in Willem trebušno gripo, mene pa pokonci drži le Božja beseda, podprta s pestjo aspirinov.
Saj bi nekako že šlo, če mi ne bi bilo treba neprestano jemati dopusta v času, ko si tega ne morem privoščiti.
In letanje okrog zdravnikov mi gre tudi na živce. Teh se karseda izogibam. Verjetno to delamo vsi, ki so jih mame v otroštvu za vsako figo vlekle po ambulantah. Mami raje niti ne povem, če Jelka ali Antonie kdaj zbolita. V povprečju trajajo njune 'bolezni' točno en dan, a moja mama panično zajavka: 'Ampak če jutri ne bo bolje, ju boš pa morala peljati k zdravniku!' Jasevedakajpada.
Še dobro, da to tu na Nizozemskem ni tako preprosto. Če namreč hočeš k zdravniku, moraš premagati troglavega zmaja: asistentko, ki jo dobiš na telefon. Tu namreč ne moreš kar tako priti v čakalnico, temveč se moraš najprej dogovoriti za termin. Zdravniška asistentka, nekaj vmes med medicinsko sestro in tajnico, skrbi za to, da ljudje določene kategorije, v katero spada moja mama, zdravnikov ne oblegajo po nepotrebnem. Ta navadno ostra tetka te dodobra izpraša, ko ves bolan pokličeš, potem pa odredi, da imaš virozo, da ti zdravnik ne more pomagati in da moraš ostati doma in počakati, da umreš, oziroma da ozdraviš.
Ampak ko je Antonie že šesti dan zapored imel vročino, je asistentka brez ovinkarjenja rekla, naj ga čez eno uro pripeljem. Resno...
'Ja gospa, a se vi resno sekirate zaradi vročine?' je strahotno pokroviteljsko vprašal zdravnik. Če me ne bi s tem stavkom odrešil kamna na srcu, bi mu, častna beseda, hudo zamerila njegov ton. Nato je Antonieja temeljito, a nadvse nežno pregledal, potem pa je strokovno postavil diagnozo: 'Gospa, vaš otrok je bolan.'
Ni komentarjev:
Objavite komentar