Jelka je pred nekaj tedni končno nehala kakati v hlače. Pri treh letih in tričetrt! Poštena panika me je že grabila, saj bo šla januarja v šolo. Morala sem poseči po drastičnih ukrepih. Priznam, da sila neodgovorno, a do konca obupano, sem zabredla v tvegano vodovje podkupovanja. Tega nikakor nikomur ne priporočam, ampak pri Jelki je to delovalo.
Kar nekaj časa sem živela v zmoti, da je Jelka nepodkupljiva. Niti malo ji namreč ni bilo do nalepk, s katerimi na Nizozemskem nagrajujejo otroke, ki gredo na stranišče lulat ali kakat.
Naenkrat sem se spomnila, kako me je pred kakšnim letom prijateljica razsvetlila, da so nekateri otroci bolj nagnjeni k playmobilu, ker se raje igrajo igre vlog, drugi pa so spet ustvarjalci, ki jim bolj leži lego. 'A ni playmobil zgolj ena serija lega,' sem bogve zakaj naivno zinila, nakar me je prijateljica pokroviteljsko, morda celo pomilovalno, ošinila s pogledom. Takoj mi je bilo jasno, da je playmobil nekaj za Jelko. Pred leti smo namreč od sosedovih dobili kup igrač iz serije duplo. Med njimi tudi tri fantke, ki smo jih krstili za Šaka, Luija in Harija. Vsakič se je eden od njih zgubil. 'Kje je Lui,' je spraševala Jelka, nakar smo lutko morali iskati, dokler je nismo našli na čisto logičnem mestu, na primer pod umivalnikom v stranišču ali v omarici za čevlje. Hari se je navadno zaman skrival pod kavčem. Zdaj se ti trije fantje igrajo mance z Antoniejem, iščem jih pa seveda vedno zgolj sama.
Septembra sem čisto po naključju naletela na razprodajo playmobilovega podvodnega sveta, morskih deklic, konjičkov, školjkic in podobne šare. Dokaj trapasta serija, moram priznati, ampak sem za par evrov nakupila celo zalogo malih škatlic, misleč, da mi bodo prišle prav.
'Če se boš pokakala v stranišče, dobiš darilce,' sem priliznjeno napovedala svoji hčerki. In ni vrag, uspelo je že prvič! Le kako se tega nisem mogla spomniti že prej!? Nejeverno sem ji podala prvi zavojček, obenem pa me je bilo malo strah, da ji za te bebave morske deklice nič ne bo. Izkalo se je, da sem to playmobilovo serijo močno podcenjevala. Jelka je bila navdušena. Ure in ure se je preigrala s figuricami iz prve škatlice. Poimenovala je vse figurice po vrsti, ne le morsko deklico Luli in morskega konjička Zelenkota, oziroma Groenija po Nizozemsko, tudi koralo je krstila. Korala Kvistejts (KVISTEJTS!!!!), je najporednejša figurica in Jelka jo je neprestano karala.
V borem tednu si je naša rdečelaska prikakala zajeten del podmorskega sveta. Kakanje v hlače je postalo stvar preteklosti. Seveda pa ni nehala moledovati za darilca. Hja, logična posledica nepremišljene poteze. 'Malo manjša darilca si moraš omisliti,' je rekel Willem, 'sicer bomo bankrotirali.' K sreči je Jelka dovolj velika, da postaja dovzetna tudi za kompromise: za pet nalepk - ena nalepka vsakič, ko gre kakat na stranišče - dobi nagrado.
Včeraj, na soboto, sem bila ves dan v službi: informativni dan za dijake v veličastni cerkvi svetega Petra. Med kratkim odmorom, ki sem si ga privoščila, da sem šla na malico in na wc, sem poklicala domov.
'Jelka je pravkar šla kakat,' je pomenljivo povedal Willem in dodal, 'zdaj se igra. Darilca pa še omenjala ni.'
Ozrla sem se pod visoki velbani strop. Mojega nedopustljivega podkupovanja si zgoraj vendarle niso zabeležili v črno knjigo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar