Čim smo včeraj prišli domov, sta se Antonie in Jelka zaprla v Jelkino sobo in nekaj kuhala. Čez pol ure sta prišla dol z listom papirja. Napisala sta oglas.
Z veliko Jelkino pisavo je zeleni flomaster razglašal:
Iščeva novega očeta.
Včasih smo bili v naši družini štirje, zdaj pa samo trije, ker je naš oče leta 2015 umrl.
Imava zelo strogo mamo, midva pa bi bila rada vzgajana brez pravil in z ljubeznijo ter s spoštovanjem.
Če si želiš biti najin oče:
1. Boš ti glavni.
2. Ne smeš imeti pravil.
3. Ni ti treba hoditi v službo
4. Edino, kar moraš narediti je to, da nama kupiš vsakemu svoj mobilni telefon.
Javi se.
'Zdaj bova pa res kmalu dobila novega očeta,' je po sobi veselo skakljal Antonie.
Vzela sta lepilni trak in se odpravila ven. Opazovala sem ju, kako složno lepita letak na smetnjak, in se zatekla k edinemu logičnemu zdravilu, k Metallici.
We're so fucked, je rohnelo iz zvočnikov. Imelo me je, da bi privila muziko do konca. Sicer pa...Dokler ne bosta objavljala razpisov za novo mamo, se ne smem preveč sekirati.
